Ekološki  srednji  vek

Objavljeno na: 29.11.'10

Pred desetimi dnevi je južno hrvaško obalo, zlasti otoka Korčulo in Mljet ter polotok Pelješac, zasula pošiljka (večinoma plastičnih) odpadkov iz Albanije. V soboto je bil mednarodni dan brez nakupov, a so mediji poročali, da se je v nakupovalnih središčih trlo ljudi, medtem ko so Ekologi brez meja v središču Ljubljane zaljučevali medijsko odmevno akcijo Vrečka na vrečko.

Južnohrvaško obalo so medtem že očistili več deset ton smeti, ki so jih pobrali s kopega. Zdaj poročajo, da je ogromno smetja ostalo še v plitvinah, ne vemo pa, koliko ga je ostalo v globlji vodi in na morskem dnu. Fotografije z otokov žalostno spominjajo na fotografije iz Pacifičnega kroga, v katerem je šestkrat več plastičnih mikrodelcev kakor planktona.

Ali nas bo Južnojadranski krog pred našim pragom kaj izučil? Sodeč po nakupovalnem besnilu, ki ga je napovedal sobotni dan brez nakupov in ki ga bomo gledali naslednje tedne, ne. Razlika med ravnanjem v Albaniji in Sloveniji je zgolj v tem, da v Albaniji odpadke vržejo tako rekoč sebi in sosedom v skledo, v Sloveniji pa nam jih uspe celo nekaj zbrati, jih skriti pred očmi potrošnikov ter odpeljati v zagorski Lafarge, kjer dim iz gorečih odpadkov podihajo ljudje, živali in rastline v Zasavju. Odgovorni se pri tem obnašajo, kakor da bi šlo za posebne vrste reciklažo!

Ekologom brez meja gre iskrena (po)hvala za njihovo akcijo opominjanja na ekološki srednji vek, v katerem živimo. Vsi vemo, kakšne so bile straniščne navade in higienske razmere v mestih še globoko v novi vek. Tam nekje se danes nahaja svet pri proizvodnji odpadkov in nemarnim ravnanjem z njimi. V izboljšanje higienskih razmer in ravnanje s človeškimi odpadki je v preteklosti  morala poseči država. Čas je, da države danes resno sistemsko in globalno lotijo problema odpadkov, še zlasti njihovega nastajanja.