Objavljeno na: 17.10.'10

Iz vsega, kar kupimo, uporabimo, shranimo ali odvržemo, lahko sestavimo sliko našega vsakdanjega življenja. Na tisoče običajnih izdelkov prehaja skozi naša življenja in konča v smeteh. Ker jih ne vidimo več, hitro pozabimo nanje. Zato se tudi težko zavedamo, kakšno sled v okolju pušča posamezna reč, ki jo kupimo.

Gremo po vrsti. Vsak posamezen izdelek nastane veliko prej, preden ga doma položimo na svoje mesto. Življenje izdelka se začne s črpanjem nafte, kopanjem rudnin in kovin, sekanjem gozdov, krčenjem in ogrožanjem življenja in življenjskega prostora domačinov in živali, predelavo surovin, delovanjem velikih tovarn, izkoriščanjem delavcev na drugem koncu sveta, prevozom blaga, oblikovanjem, izdelovanjem in tiskanjem embalaže in na koncu s prevozom do maloprodajnih trgovin. Šele v tej fazi postane izdelek za nas viden.

Vsi odpadki, ki nastanejo na tej stopnji produkcije, se imenujejo industrijski odpadki. In zdaj podatek, ki šokira. Nanaša se na globalno raven. V primerjavi s t.i. gospodinjskimi oziroma komunalnimi odpadki je industrijskih odpadkov 1 : 70! Bolj nazorno si lahko ta podatek predstavljate takole: na vsak koš, ki ga mi napolnimo z odpadki, je v fazi izdelave in distribucije napolnjenih že 70 košev! To pomeni, da še preden dobimo izdelek v roke, ta pusti na zemlji umazano in razdiralno sled.

Ampak zgodba se s tem ne konča. Izdelek ali embalažo po uporabi odvržemo. Včasih v smeti, drugič v okolje. Tako se začne tretji življenjski cikel izdelka, ki je zahodnih družbah večinoma dobro skrit pred našimi očmi. Ločevanje in sežiganje, predelava in deponije. Ali razpadanje v naravi. Pri tem ne smemo pozabiti na transport odpadkov. Velika količina jih konča v sežigalnicah na drugem koncu (po navadi manj bogatega) sveta.

V mnogih državah sveta se oblasti in nevladne organizacije trudijo z izgradnjo osnovne infrastrukture, kot so šole in bolnišnice. Učinkovito ravnanje s smetmi sega onkraj njihovih možnosti. Zato se mnoge države v Aziji, Afriki in Južni Ameriki dobesedno utapljajo v smeteh.

O življenjskem ciklusu izdelka zanimivo in zelo nazorno govori kratek animirani film Story of Stuff. Priporočamo.

Toda vrnimo se v Slovenijo in poglejmo v suhoparne podatke. Leta 2008 smo odvrgli 922 830 t komunalnih odpadkov in 6 milijonov ton industrijskih. Povprečen Slovenec ali Slovenka se vsak dan znebi 1.2 kg odpadkov, v vsem letu 2008 pa jih je pridelal oziroma pridelala 450 kg. Največ jih odvržejo prebivalci savinjske regije: 540 kg odpadkov na leto na prebivalca. Tako pravijo podatki Statističnega urada RS. Za primerjavo: statistični Američan/Američanka jih odvrže 2.7 kg na dan.

In kje končajo ti odpadki? Dve tretjini jih odložimo na deponije (ki niso drugega kot v zemljo izkopane luknje), en odstotek jih zažgemo, 31% pa jih po podatkih Eurostata recikliramo. Da za bodoče arheologe pripravljamo zanimivejši teren kakor Nizozemci, kaže podatek z Nizozemske, kjer le 1% odpadkov konča na deponijah.