Objavljeno na: 17.10.'10

Razlogov za to, da čim bolj odločno stopimo na zavoro pri uporabi odvržnikov, je veliko. Naštejmo jih nekaj.

Zasvinjano okolje

S tem ko v trgovini, službi in restavraciji vzamemo odvržnik, vzdržujemo neusmiljeni pogon, ki na vsak koš smeti, ki ga odvržemo mi, že v fazi produkcije in distribucije izdelkov sproducira 70 košev smeti! To ni kolateralna škoda, to je velik problem! Del smeti konča na deponijah, ki niso nič drugega kot luknje, skopane v zemljo. S tem se onesnažuje zemlja in voda. Če smeti zažgejo, se z dioksinom zastruplja zrak. Dioksin je ena najbolj strupenih snovi, ki jih je proizvedel človek. Velik del smeti pa konča v naravi, vključno z oceani.

Recikliranje

Recikliranje je v redu, vendar po mnenju ekologov ni trajnostna rešitev. Proizvajalci odvržnikov ga največkrat sklicujejo nanj, vendar je to zgolj njihov izgovor pri pozivih na samoomejevanje. Reciklaža je draga, reciklirana plastika pa se uporablja za manj kvalitetne izdelke (downcycling ), ki bodo slej ko prej končali v smeteh. Večina odvržnikov konča na deponijah, v sežigalnicah ali se jih izvozi, kar 20 odstotkov pa v morjih in oceanih.

Večna plastika

Vsako leto na svetu nastane 100 milijonov ton plastike. Prav vsak košček plastike, ki je bil narejen doslej, se še zmeraj nekje nahaja. Izjema je plastika, ki so jo zažgali. Na plastiko naletimo na najbolj neobljudenih koncih sveta ‒ tudi sredi oceanov.

Plastika nam je stopila pod kožo

Dobesedno. Ovržena plastika se ne razgradi, ampak zgolj razpade na manjše in manjše koščke. Te koščke plastike na kopnem in v morju zaužijejo živali. Tudi tiste, ki končajo na naši mizi. Raziskave kažejo, da se je plastika zalezla tudi v naša telesa. Opozarjajo predvsem na hormonske motilce bisfenol A in ftalate.

Pred dvema letoma je skupina strokovnjakov pregledala vzorce vode iz ZDA, Evrope, Indije in Japonske. V vseh vzorcih vode so našli derivate polistirena, to je plastike, ki se med drugim uporablja v odvržnem priboru in DVD kasetah, stirofomskih embalažah in kavnih kozarčkih za odnesti s sabo.

Nevarnost za zdravje

Pri zažiganju odpadkov se sprošča zelo strupen dioksin, ki se kopiči v maščobnih celicah ljudi in živali. Še kaj? Ja: dioksin prizadene imunski sistem, poškoduje zarodke, povzroča kronično obstruktivne pljučne bolezni, vpliva na sladkorno bolezen, povečuje verjetnost raka jeter, pljuč in ščitnice. Hormonski motilci bisfenol A in ftalati neposredno vplivajo na reprodukcijski sistem ljudi in živali. Verjemite nam, da ne prav blagodejno.

Smetišča v oceanih

Ocenjujejo, da v morjih plava 600 milijard ton plastike. Kar 20 odstotkov plastike, ki jo odvržemo, namreč konča v morju. Najnovejše raziskave kažejo, da je v nekaterih predelih Tihega oceana in severnega Atlantika šestkrat več plastičnih mikrodelcev kakor planktona. To so obsežna območja plastične »juhe« oziroma zaplat smeti, v kateri prevladujejo plastični odvržniki. Zaplate so velika več milijonov kvadratnih km. Ker so smeti razpadle v zelo male delce, teh zaplat ni mogoče očistiti. Nekateri pravijo, da onesnaženost oceanov dobiva katastrofične razsežnosti.