Objavljeno na: 17.10.'10

Čeprav se trudite živeti še tako ekološko, stavimo, da ste v teh dneh uporabili, kupili ali ob nakupu, v restavraciji ali v službi dobili kakšen izdelek za enkratno uporabo. Mi smo ga poimenovali odvržnik.

Odvržniki so plastični kozarci in vrečke, plastenke, kartonaste ali plastične škatle za odnašanje hrane in pijače, baterije, papirnati robčki in brisače, plenice, higienski vložki, britvice, kemični svinčniki, plastenke z vodo ali celo kontaktne leče, fotoaparat …

Z odvržniki je križ. Po enkratni uporabi jih odvržemo, kakor če bi mislili … ja, prav v tem je problem. Ne mislimo prav veliko. Če bi mislili, bi vedeli, da Zemlja zmeraj težje prebavlja njihovo neumorno proizvodnjo in našo brezbrižno uporabo, ki ji sledi rutinsko odmetavanje. Zavedali bi se, da so nam odvržniki dobesedno zlezli pod kožo, da so jih polni oceani, zaradi njih sekajo gozdove, onesnažujejo in dobesedno jemljejo zrak, vodo in črpajo nafto.

Toda zgodba o odvržnikih ima širši okvir. Ne da bi opazili kdaj, smo postali družba odmetavanja, katere bistvo in gibalo je potrošnja. Naša ekonomija preprosto temelji na njej in odvržniki so stržen potrošnje. Za potrošnika so praktični in udobni, vedno novi in poceni, lepi in higienični.

Čeprav so odvržniki prisotni na vsakem koraku našega vsakdana, o njih vemo bolj malo. Pravzaprav doslej nismo imeli niti imena zanje. Zagotovo vemo samo to, da se z njimi pospešeno polnijo deponije in da smetijo okolje po vsem planetu; s statistično podkrepljenimi številkami ne razpolagamo. Podatki o njih temeljijo samo na ocenah in predpostavkah.

Za boljši oris si še mi privoščimo nekaj ocen. Predpostavimo, da vsak prebivalec Slovenije uporabi in vrže v smeti en odvržnik na teden. Predpostavka je zelo optimistična, rezultat pa malo manj. V Sloveniji potemtakem vsako leto odvržemo 211.355.648 milijonov kosov odvržnikov, ki smo jih uporabljali vsega nekaj minut. Če enake predpostavke uporabimo za Američane, ki so neslavni svetovni prvaki v potrošnji odvržnikov, se ustavimo pri vrtoglavih 31.512.000.000 odvržnikov na leto. A te številke nam nič ne povedo o teži odpadkov in še manj o njihovih značilnostih. Poglejmo problem od blizu na primeru odvržnih plenic v Sloveniji. Proizvajalec plenic trdi, da polna plenica tehta 500 g (poglejte Youtube video o tem, kako plenice nastanejo). Ob predpostavki, da SAMO malčki v Sloveniji porabijo 393.255 odvržnih plenic na dan, pridemo do 196,6 ton bio odpadkov na dan, zavitih v plastiko in odvrženih v navadne smeti. Huh!

Tukaj nekje smo. Na splošno se za odvržnike menimo toliko kot za lanski sneg. Toda situacija se lahko spremeni. Mi sami jo lahko spreminjamo tako, da jih uporabljamo čim manj ali pa sploh ne. Alternative odvržnikom obstajajo.