Objavljeno na: 17.10.'10

Potreba je mati iznajdbe, pravijo. Vprašanje je, če resnično potrebujemo vse, kar po splošnem prepričanju bistveno prispeva h kakovosti življenja. Izdelki za enkratno uporabo, ki smo jih poimenovali odvržniki, izpričujejo našo razvajenost in težnjo k udobju, hkrati pa vzdržujejo in spodbujajo potrošništvo, objesten odnos do narave in vzvišenost homo sapiensa, ki je sam sebe poimenoval umni človek.

Ste že kdaj slišali za manšete za enkratno uporabo? Ali ovratnik, ki ga po uporabi odvržete? Standardi oblačenja se spreminjajo, zato so izginili z njimi povezani odvržniki. Tudi fotoaparatom za enkratno uporabo bo počasi odklenkalo, zahvaljujoč enostavnosti in dostopnosti digitalne tehnologije. Kakšna usoda čaka odvržne vsakdanje predmete, namenjene osebni higieni? To so plenice, vložki, papirnati robčki, vata, vatirane palčke, vložki, britvice ... Pri njih gre za odločitev vsakega posameznika za (prosto po Freudu) odrekanje kratkotrajnemu udobju, ki ga omogoča preprosto odmetavanje enkrat uporabljenih stvari, na račun dolgotrajnega zadovoljstva, ki ga ponuja preživetje in ohranjanje narave in njenih virov.

Kaj pa enkratni predstavniki vrste homo sapiens, ki so si izmislili izdelke za enkratno uporabo? Lahko bi rekli, da so se iz herojev spremenili v zločince, saj je vsaka samo enkratna raba izdelka v bistvu zloraba okolja, naravnih virov, človeškega dela ... Padli heroji nam lahko služijo kot ponovni navdih, da se vrnemo h koreninam njihovih izumov. To, kar je morda videti korak nazaj za napredek, higieno in udobje človeštva, je v resnici lahko velikanski skok naprej za ohranitev okolja in obstoj človeške vrste.

Preberite:

Plenice