Objavljeno na: 19.03.'10

Plastične vrečke so kakor razkuhani makaroni: z malo več pozornosti, bi lahko mirno živeli brez njih.

V resnici pa so plastične vrečke ultimativne zmagovalke sodobnega potrošništva. Čeprav v trgovino ne gremo zato, da bi kupili plastično vrečko, v povprečju prinesemo domov štiri. Med njimi je največ brezplačnih vrečk, kamor smo spravili sadje, zelenjavo, meso in ribe. Poraba teh vrečk je v Sloveniji od deset do šestdesetkrat večja od »klasičnih« plačljivih vrečk. Če pri tem pomislimo, koliko jih imamo doma že stlačenih v predalu in kolikokrat v povprečju uporabimo eno plastično vrečko, vemo, da z njimi ne ravnamo prav premišljeno. Heroj.si je pripravil peticijo za zamenjavo brezplačnih vrečk z biorazgradljivimi vrečkami pri vseh trgovcih in pripravljalcih hrane.

Samo en do tri odstotke nakupovalnih plastičnih vrečk se reciklira. Preostanek odvržemo v navadne smeti in na deponijah lahko ostanejo še stoletja. Kar pa ni nujno. Ker so lahke, jih veter pogostokrat odpihne in pristanejo kjer koli. Potem lahko postanejo še bolj škodljive. Mašijo odvodne kanale, visijo z dreves, padajo v reke in morja. Mnoge živali jih zamenjajo za hrano, jih pojejo in si zamašijo prebavni trakt, ali se zapletejo vanje in umrejo. Več kot milijon ptic in 100 000 morskih sesalcev in želv vsako leto umre zaradi navidezno povsem nedolžnih plastičnih vrečk.

Toda problem plastičnih vrečk ni samo v tem, kje končajo, temveč da so tako rekoč neuničljive. Plastična vrečka, ki smo jo zavrgli pred dvajsetimi leti, v neki obliki še vedno nekje obstaja. In bo obstajala tudi potem, ko nas ne bo več. Zagotovo se ni biološko razgradila, temveč je le razpadla na manjše dele in v končni fazi v plastični prah, ki ga ne vidimo. Plastični prah pronica bodisi v zemljo ali v morje. S tem vstopa v prehransko verigo ljudi in živali. Izpostavljene so predvsem morske živali, ki se hranijo s planktonom. Predvidevajo, da je v morju šestkrat več plastičnih delcev kakor planktona.

Štiri od petih vrečk je danes narejenih iz polietilena (PE), ki sam po sebi okolju ni škodljiv. Toda sonce, zrak in voda povzročijo, da PE hitreje razpada na manjše koščke, za hitrejše razpadanje na manjše koščke pa mu dodajajo železo, nikelj, kobalt in mangan. Za mehkobo, reklame ali svilnatega otipa vrečke »oplemenitijo« še z drugimi kemikalijami, barvili in dodatki proti gorenju. Ti dodatki zagotovo niso zdravi.

Na domačem vrtu

Po ugotovitvah Okoljsko raziskovalnega zavoda vsak človek v Sloveniji na leto porabi 150 do 300 vrečk. Seštevek je enormen: 300 do 600 milijonov plastičnih vrečk na leto. Če bi te vrečke polagali eno poleg druge (0,35 x 0,45 cm), bi v 12 letih prekrili celotni Triglavski narodni park (83 807 ha).    

V večjih trgovinskih verigah z živili pri nas nakupovalne vrečke niso brezplačne. Brezplačne pa so manjše prozorne in večje enobarvne vrečke s trgovin in tržnic za sadje, zelenjavo, meso in ribe. Teh vrečk v Sloveniji porabimo daleč največ in jih običajno uporabimo samo enkrat, ker se hitro strgajo. Za ponazoritev naj navedem podatke iz Mercatorja in Merkurja. V Mercatorju so leta 2007 prodali 13 milijonov »klasičnih« vrečk in razdelili 140 milijonov brezplačnih vrečk. V Merkurju pa so lani razdelili 52 000 »klasičnih« vrečk in 3.5 milijona brezplačnih vrečk. Več v spremnem članku.  

Brezplačne plastične vrečke so dobesedno kuga, ki ob presenetljivo nizkih okoljskih davščinah v Sloveniji  in ravnanja vsakega od nas neusmiljeno vdira v okolje. En zvitek z 200 brezplačnimi vrečkami stane prodajalce na ljubljanski tržnici borih 1,80 evra in zanj očitno predstavljajo zanemarljiv strošek, ker jih delijo vsevprek. Toda te vrečke so na prvi pogled brezplačne samo za nas potrošnike. Kratkoročni interesi trgovcev in ležernost potrošnikov so povsem prevladali nad dolgoročno oceno stroškov, ki jih povzročajo plastične vrečke v okolju in morju.

To dokazuje tudi raziskava ekologinje Andreje Paulinus. Leta 2007 je raziskovala strukturo trdih odpadkov na območju naravnega rezervata Debeli rtič, Strunjan in na območju med Fieso in podpornim zidom pod piransko cerkvijo. Njene ugotovitve so pričakovane: med trdimi odpadki na vseh treh območjih s 64 odstotki vodi plastika. Med plastiko pa s 38 odstotki vodijo plastične vrečke! 

Mnoge države so se že lotile problema nakupovalnih vrečk. Ponekod so jih popolnoma prepovedali, drugod so uvedli davek nanje; spet drugje plastične nakupovalne vrečke ni mogoče več dobiti brezplačno. Zlasti v Angliji so se omejevanja nakupovalnih vrečk lotili na lokalnih mestnih ravneh. 

Kaj storiti?

Tudi papirne vrečke niso alternativa. Ocena življenjskega cikla plastične in papirnate vrečke daje prednost prvi. Papirnate vrečke povzročijo 70 odstotkov večje onesnaženje zraka in 50-krat večje onesnaženje vode kot plastične vrečke. Za recikliranje kilograma plastičnih vrečk potrebujemo 91 odstotkov manj energije, kot za recikliranje kilograma papirnih vrečk. Papirne vrečke tudi niso primerne za izdelavo komposta, v naravi in na slovenskih smetiščih pa je papir zelo počasi razgradljiv.

Zato je odgovor na dilemo, ali uporabljati plastično ali papirnate vrečke, jasen:  nobene. **** ***  Po nakupih se odpravite z vrečko iz blaga, ki je prav tako praktična, le navaditi se je treba, da jo nosimo s seboj.

S tem pa ne rešimo problema nerazumne porabe brezplačnih vrečk za sadje, zelenjavo, pripravljeno hrano, meso in ribe. Njihovo uporabo zahteva Zveza potrošnikov Slovenije, da bi preprečili mešanje različnih pesticidov. 

Toda tudi zanje obstaja alternativa. To so brezplačne biološko razgradljive vrečke. Kot potrošniki in prebivalci sveta lahko terjamo, da se pri vseh trgovcih (to je v trgovinskih verigah, pripravljalnicah hrane in na vseh prodajalnih mestih na prostem) nadomestijo brezplačne vrečke z biološko razgradljivimi vrečkami. Taka vrečka je enako praktična kakor plastična, ima pa eno pomembno prednost. Razgradljiva je in jo je mogoče kompostirati. Primerna je tudi za zbiranje bioloških odpadkov, kamor mnogi mečejo navadne plastične vrečke. Poleg tega je ta vrečka izdelana iz obnovljivih virov: koruznega ali krompirjevega škroba. Zaradi kompostiranja pa je treba vztrajati pri zahtevi, da je biorazgradljiva vrečka narejena iz genetsko nespremenjene koruze ali krompirja.