Objavljeno na: 19.03.'10
Na severnem delu Tihega oceana plava največje smetišče na svetu. V njem je 100 milijonov ton plastike. Smetišče je veliko kot severni del celinske Amerike.
V severnem delu Tihega oceana v tako imenovanem Pacific Gyre plava "otočje" odpadkov, ki je danes največje smetišče na svetu. 90 odstotkov smeti je plastičnih. Zaplata je po nekaterih predvidevanjih dvakrat večja od površine Teksasa, bolj pesimistične ocene pa govorijo o velikosti celinske severne Amerike.
Ocene o velikosti smetišča se razlikujejo zato, ker zaplate ni mogoče videti na satelitskih slikah. Plastično smetje je namreč popolnoma razdrobljeno v nekakšno plastično brozgo, ki plava tik pod morsko površino, zato ga sateliti ne zaznajo. Smetišče se pokaže šele takrat, ko ladja zabrede vanj.
Razprostira se 500 navtičnih milj od kalifornijske obale, čez severni Tihi ocean mimo Havajev in seže skorajda do Japonske. Pravzaprav gre za dve zaplati smetišča, imenovani zahodna in vzhodna pacifiška zaplata smeti. Skupaj ju držijo podvodni tokovi in vetrovi, predvidevajo pa, da v njej plava 100 milijonov ton plastike.
Ena petina plastike je bila v morje odvržena z ladij in naftnih ploščadi, preostala pa izvira s kopnega. V »plastični juhi« je tudi plastika, ki so jo odvrgli pred pol stoletja.
Ena petino tihomorskemorske plastične zaplate sestavljajo odpadki, ki so jih odvrgli iz ladij in naftnih ploščadi. Preostala plastika izvira s kopnega.
V okviru programa UNEP (United Nation Environmental Programme) so ocenili, da na vsaki kvadratni milji ocena plava približno 46 000 delov plastike in da kar 70 odstotkov smeti potone na dno oceana. Podobne zaplate smeti plavajo v vseh svetovnih oceanih, vendar nobena ni tako velika kakor tihomorska. Oceane najbolj ogrožajo plastične vrečke, plastenke, pokrovčki plastenk in stiropor.
Plavajoča plastika je nevarna za zdravje ljudi in živali. V teh predelih Pacifika je 40 krat več mikroplastike kakor planktona. Poleg tega plastika absorbira, prenaša in oddaja strupene snovi, kot so PCB, DDE in DDT. Živali jo zamenjajo za hrano. Ko plastika stopi v prehransko verigo živali in stopi tudi v našo prehransko verigo. Vse, kar gre v morje, gre tudi v živali in na koncu pristane na naših krožnikih.
Oglejte si posnetek odličnega TED predavanja kapitana Charlesa Morea, ki je pacifiško juho odkril:
Za strinjanje morate biti prijavljeni.
Komentarji
Vrečko je najlažje vzeti v trgovini in ko pridemo domov jo šutnemo v koš !
Sam najraje uporabljam platneno Bodi Eco .
na temo Plastičnih vrečk (FB)
http://www.youtube.com/watch?v=GLgh9h2ePYw&feature=player_embedded
Albin, menda potem ne šutneš platnene v koš?
Moje mnenje je, da so takšni in drugačni odpadki pač stanski produkt raznovrstnih izdelkov, ki so bili, so in bodo, ne glede na to ali se zaobljubimo uporabljati plastične vrečke ali ne. Takšne zaobljube se mi zdijo zelo podobne tistim, ko se nekdo v veri, da bo rešil kakšno žival zaobljubi, da ne bo več jedel mesa. Tako kot je izvor in način "pridobivanja" mesa spornejši od tega, da meso uživamo, tako je zbiranje in predelava odpadkov spornejša od tega, da uporabljamo plastične vrečke. S platneno ali papirnato vrečko v roki ne bomo dosegli kaj več kot to, da se bomo sami bolje počutili in živeli z občutkom, da nismo krivi za osnaževanje (kot tudi ne za reševanje problema onesnaževanja!). Je pa tudi to nekaj vredno, priznam. :)
Dokler podjetja ne bodo prevzela vlogo recikliranja bo teško kaj drugače. To pa ne bodo storili dokler ne bodo videli v tem tudi finančno korist. Glede na to, da podjetja upravljajvo ljudje, se spet vrnemo na idejo, da so ljudje tisti, ki lahko naredijo spremembo.
Kakor koli, bo v bodoče moralo recikliranje odpadkov postati donosno za podjetja, takrat mislim, da bodo spremembe vidnejše.
Prijavite se, če želite komentirati.