Blog
Mali aktivizem, veliko junaštvo
05.03.’10
Zadnjič smo na hitro opisali svet, v katerem živimo in nedolžno doumeli, da nam internet utegne pomagati, da bi na svet tudi vplivali. Ta del je bil enostaven. Tokrat se bomo malo bolj posvetili tej čudaški ideji, da naše ideje in aktivnosti lahko štejejo.
Aktivizem kot junaštvo
Četudi nimamo dobrih video posnetkov lahko z razlogom verjamemo v tisto zgodbo o prvem aktivistu, ki je skočil z drevesa na tla in popeljal našo zvrst po evolucijski poti brez vrnitve. Znali se bi spomniti še kakšnega primera, ampak poanta je jasna - ves naš zgodovinski razvoj od evolucije hominidov do osamosvojitve Slovenije je pogojen z aktivističimi momenti. Temu lahko rečemo veliki aktivizem, ki ima velike posledice. Trgi naših mest so polni bronastih junakov, ki jih častimo, ker so z nasiljem reševali probleme skupnosti (pobili neko število ljudi drugih narodnosti). Heroje tega profila potrebuje vsaka skupnost, da bi jih narisala na bankovce in znamke ter ob praznikih utrjevala občutek pripadnosti.
Okvirjanje aktivizma
Razen stimuliranja junaštva, imajo zgodbe o herojih še eno posledico: v možganih nam izrisujejo idealiziran profil "pravega" junaštva, takega ki je edino pravo, in v največjem številu primerov gre za fizični konflikt z ljudmi in ljudstvi zunaj Naše skupnosti. No, globalizacijske spremembe prinašajo nove načine razmišljanja tudi v dojemanju t.i. položaja posameznika v družbi.
Namesto glorificiranega nasilja do drugega, začenjamo razmišljati še o nekaterih aktivizmih. Spomnim se obiska Newcastla, kjer je na orjaško visokem stebru postavljen Earl Grey. Ko sem prišel bližje in prebral, zakaj so postavili spomenik čaju, sem ugotovil, da sivega grofa častijo, ker je spisal nekaj pomembnih zakonov, zahvaljujoč katerim je postalo življenje Angležev boljše. Nič umorov, nič obrambe pred oboroženimi tujci, nič spektakla. Podobno poučen se mi je zdel spomenik hiper-lojalnem psu zraven edinburškega pokopališča.
Ni torej vprašanje samo, kaj prepoznavamo kot junaštvo, ampak kakšna pričakovanja s tem postavljamo pred nove naraščaje.
Civilizacijski standardi
Dognanje, da pripadnosti neki skupini ne določamo samo s stopnjo nasilja proti tujcu, je relativno novega datuma. Razvoj tega občutka enačimo s civiliziranostjo plemen, in v malih korakih jo opažamo celo znotraj življenskega časa ene generacije. Danes na primer s čudenjem gledamo na ostanke tovrstnih prazgodovinskih ritualov pri navijačih, ali na batinaško vzgojo otrok.
Morda zaradi dejanske globalne krize, morda samo zaradi pritiska medijev, imamo danes močan občutek, da živimo v prelomnem zgodovinskem trenutku, ko določamo mnogokatere aspekte bodočega življenja na skupnem planetu. V tem smislu je ena centralnih odgovornosti naše generacije tudi ta, da bi naslednjim naraščajem pustili dober primer kako se svet popravi, za primer da jim ga pustimo pokvarjenega.
Mali aktivizem in spletne skupnosti
Doma nas od malih nog učijo, da pospravimo za sabo. Učijo nas, da povemo, če kaplja v kopalnici, da popravimo vrv od gugalnice na dvorišču… Te malenkosti tvorijo domači, mali aktivizem. Ekološko gibanje je bilo prvo, ki je naredilo povezavo in postavilo mali aktivizem v osrčje svojega poslanstva. Vsi se spomnimo člankov in letakov, ki so nam predlagali pet ali deset enostavnih korakov do bolj zelenega planeta. Krovni slogan se je glasil: misli globalno - deluj lokalno.
To je na primer pomenilo, da med sprehodom po parku poberemo papirčke iz otroškega peskovnika in se počutimo fajn.
Od takrat do danes se je v sferi malega aktivizma pojavil internet in - po Marxu - vnesel kvalitativno razliko. Danes, če želim, da bi peskovnik bil ok, lahko naredim enako stvar, ampak če to objavim na svojem Facebook profilu, bodo vsi moji prijatelji izvedeli in nekateri bodo tudi nekaj malega naredili. Če je takšen mali aktivizem dovolj enostaven, ga bodo za svojega sprejeli mnogi prijatelji mojih prijateljev. Velikem številu malih aktivističnih pik smo z internetom dodali medsebojne povezave in dobili mrežo, ki multiplicira učinke.
Spletne aktivistične skupnosti so torej preko interneta povezani dobromisleči ljudje, ki se samoorganizirajo in s svojimi aktivnostmi dosegajo skupne cilje. Enostavno se sliši, enostavno tudi je, edini problem je, da gre za nekaj čisto novega, kar se še moramo naučiti.
To je bil še en odgovor na vprašanje kako z internetom popraviti svet. Naslednjič še več.