Blog
Internet in krize
29.01.’10
Videti je, da živimo v posebej zgoščenem zgodovinskem času, ko se ekonomski krč, okoljska, prehrambena, zdravstvena in druge krize povezujejo v neko nerešljivo globalno zagato, ki nas močno pritiska. O svojem svetu in času govorimo v istem tonu kot generacija po drugi svetovni vojni, šokirana nad razsežnostmi razdejanja. In kaj si lahko rečemo, ko opazujemo akumulirane globalne in lokalne učinke našega načina življenja in poslovanja?
Koliko kriz pravzaprav živimo?
Finančni in splošno ekonomski krč nas je naučil, da so globalni sistemi medsebojno soodvisni in da tudi padec najmanjše domine na robu vidnega polja lahko močno zamaje najbolj zanesljive stebre v ospredju.
Zaradi demografske rasti in tehnološkega napredovanja človeštva se je naše zapravljanje naravnih virov dotaknilo meja obnovljivosti. V tem smislu je najbolj razvpita debata, ali imamo na voljo surove nafte še za 10 ali za 30 let. Energetika je seveda samo del okoljske slike in se tesno prekriva s klimatskimi spremembami.
Zaradi umetne prehrane, stresnega poslovnega življenja in splošnih življenjskih navad postajamo vse bolj podložni fiziološkim in psihološkim motnjam, ki smo jih prisiljeni v vse večjem obsegu sami reševati.
Kje je vzrok?
Ko gledamo v tako opisan svet, težko najdemo nežne besede za povzročitelje težav. Vse več in več ljudi se zaveda, da v podlagi velike večine zgoraj naštetih elementov globalne krize tiči nekaj najbolj banalnih človekovih lastnosti, kot so sebičnost, nezavedanje in pohlep. Povzročitelji smo sami.
Nikoli nismo pomislili, da se izpusti iz naših »fabrik« nabirajo v zraku in vodi sosedov, niti da so boljši pogoji za naše trgovanje nekomu odrezali dostop do trga, niti da manekensko izgledajoča jabolka (kot v reklami) trajno škodujejo našim otrokom, niti da kredit za tretji družinski avto pomeni še nekaj let pozno-popoldanskih delavnikov… Tekmovali smo sami s sabo, hoteli smo več in to smo tudi zmogli, ali pa je bilo tako samo videti.
Kaj je zdaj to z internetom?
No, internet je ves ta čas nekako tu. Z njim se ukvarjajo čudaki, v glavnem kratkovidni moški nagnjeni k računalnikom, s preveč prostega časa, tako kot avtor tega malega mnenjskega članka. No, imam novico za vas: nič več. Danes je v slovenski družbi spletno aktivnih skoraj milijon ljudi. In med njimi tudi vi. Ampak, ni vse v statistiki. Internet nas mora zanimati tudi zaradi načina, kako nas povezuje in zaradi načina, kako ga uporabljamo. Poglejmo od blizu.
Vse bolj izrazita lastnost interneta je, da se na njem dobro združujemo in delujemo. Nikoli prej nam ni bilo tako enostavno najti enako misleče in se z njimi dogovoriti za sodelovanje. Zgodovina zadnjih desetih let je bogata s primeri političnih in gospodarskih učinkov takega sodelovanja, od beloruskih demonstrantov do padca delnic Dell-a (ampak ne bomo zdaj šli v detajle).
Druga spletna zanimivost je, da naša življenja niso tako podvojena, kot je sprva izgledalo. Nimamo več nekakšnih rednih dnevnih aktivnosti in potem nočne internetne seanse, ki bi bile svet zase. Danes so skoraj vse naše življenjske aktivnosti močno prepletene z online elementi. Poglejmo, kako kupujemo avtomobile in hladilnike, kako se pripravljamo za dopuste in nenazadnje kako sklepamo zavarovanja. Postaja zelo zanimivo tudi to, da ne opažamo, kako brez interneta določenih opravil sploh ne moremo izpeljati.
Kako se povezujeta internet in kriza?
Če smo se že zmenili, katere krize smo ustvarili in kako, nam preostaja samo še dogovor, kako se moramo od zdaj naprej obnašati. Logiko pohlevnega konkuriranja in nerazmišljanja o posledicah lahko zamenjamo s solidarnostjo, premišljenostjo in zavedanjem. Na nivoju gospodarstev in držav je to nekoliko zapleteno, ampak na nivoju obnašanja posameznika je bistveno manj lobijev – ali kje je že glavna zavora.
Če že imamo ideje, kako skozi spremembe lastnega življenjskega sloga pomagati, da bomo bolj zdravo jedli, da ne bomo množili smeti, da bomo skupno urejali svoje okolje in odnose, bomo s tem vplivali na druge okrog sebe. Če uporabljamo internet, da bi se okrog tega dogovorili in se boljše organizirali, imamo priliko močno pospešiti ta naša prizadevanja in morda celo dobimo priložnost, da bi popravili svet.
Tako internet rešuje svetovno krizo.